Brezžične povezave iz uporabniškega vidika

Kolikokrat ste pošiljali prijateljem fotografije iz vašega telefona in kolikokrat ste prejemali zvočni ali video zapis od njih? Če ste to počeli, ste verjetno to počeli z infrardečo ali Bluetooth povezavo, ki jih lahko najdete v vseh sodobnih mobilnih telefonih. V tem članku pa se bom najbolj približal navadnemu uporabniku, ki si želi spoznati te tehnologije in enostavno prenašati zgoraj omenjene datoteke prek mobilnih naprav.

Infrardeča povezava
Infrardeča povezava je počasnejša pri prenosu podatkov, vendar jo v praktičnem pomenu lahko izkoristimo hitreje in enostavneje, kajti ne potrebuje medsebojnega spoznavanja (kot pri Bluetooth povezavi). Vendar pa morata biti naprave pri infrardeči povezavi, ki si bosta izmenjavale datoteke, zelo blizu. Infrardeča povezava doseže hitrost pri pošiljanju podatkov do 115 Kbps, kar pomeni 14 kilobajtov na sekundo (Polifonične melodije pa dosegajo velikosti od 10 do 30 kilobajtov).

Slabost povezave je tudi v tem, da morajo biti naprave med seboj fiksne in jih ne boste morali premikati med prenašanjem datotek. V podjetju Nokia so se odločili že nekaj časa nazaj, da infrardeče povezave ne bodo več vgrajevali v svoje produkte, vendar je bil odziv v javnosti na to odločitev različno sprejet. Navadnim uporabnikom je uporaba Bluetooth komplicirana, tako da jo sprejemajo počasneje in bolj previdno kot infrardečo povezavo.

Bluetooth
Bluetooth je v zadnjih letih postal precej razširjen v gospodinjstvih, mobilnih napravah in še kje bi ga lahko našli. Največja prednost pred infrardečo povezavo je v hitrejšem prenosu podatkov, ki dosega v povprečju do 721 Kbps, kar pomeni 90 kilobajtov na sekundo (v praksi pomeni prenos povprečne mp3 datoteke v dobrih 35 sekundah, če bi jo prenašali z infrardečo povezavo, bi to trajalo 250 sekund). Prihajajoči Bluetooth 2.0 pa naj bi bil do 3x hitrejši in potreboval pol manj energije kot njegov sedanji predhodnik.

Prednost Bluetooth-a je v tem, da uporablja radijske signale in tako vam ni treba imeti telefonov ali drugih naprav fiksnih in jih imate lahko kar v žepu med prenosom podatkov. Sicer se proizvajalci trudijo, da bi Bluetooth bil čimbolj enostaven in praktičen za uporabo, vendar je še vedno manj praktična opcija pri prenašanju manjših datotek, te pa so tudi najbolj pogoste, saj vas vedno upočasni medsebojno spoznavanje med Bluetooth napravami.

Wi-Fi (Wireless Fidelity)
Tretja možnost, ki pa je med mobilnimi telefoni dokaj nerazširjena, je postala zelo popularna v prenosnikih, saj dosega večje razdalje in večje prenose podatkov. V notesnikih dosega hitrost do 11 ali 50 Mbps. Povprečna mp3 datoteka (3,5mb) je poslana v 3 sekundah. Sicer je navadni mobilni telefoni še ne vgrajujejo, jo pa zato pametni telefoni, ki imajo nameščene prave operacijske sisteme kot so na primer Windows Mobile (iPaq, Palm, Qtek.). Tudi Wi-Fi točk je po svetu vedno več, kar pomeni, da boste lahko z napravo, ki podpira Wi-Fi, brskali po internetu ali pa prejemali pošto v nekem lokalu ali pa hotelu. Uporaba je pa dokaj enostavna in ne potrebuje veliko znanja, razen pri varnosti, kar je pa najbolje, da se posvetite z nekim računalniškim mojstrom.

Dejan Nikitovič